DRUŠTVO MOŽNARISTOV
IN PRITRKOVALCEV
Člani Društva možnaristov in pritrkovalcev ohranjajo star vaški običaj, ko s streljanjem z možnarji in pritrkovanjem polepšajo praznike, oznanjajo vesele in tudi manj vesele dogodke.
V Zgodovini kamnogoriške fare najdemo prve zapise o streljanju z možnarji in pritrkovanju že leta 1751 in je od tedaj potekalo vse do 20. stoletja. V šestdesetih letih 20. stoletja so s streljanjem prekinili vse do velikonočnega jutra 31.3.1991, ko so se po letih tišine na razgledni Zjavki spet oglasili možnarji.
MOŽNARJI so železni cevasti pripomočki v obliki šest do osemstrane prizme, visoki od 10 do 100 cm in tehtajo od 2 do 100 kg. Zgoraj so odprti, na spodnjem delu možnarja je ob strani odprtina za prižiganje smodnika. Nekdaj so v kraju premogli 24 možnarjev različnih velikosti, skovali so jih v spodnji fužini. Bili so last posestnikov in so jih hranili doma.
Pri streljanju dno možnarja napolnijo s smodnikom, ki ga pokrijejo s papirjem. Do vrha možnar zapolnijo z žaganjem, vlažnim finim peskom, ilovico ali prstjo. Nato dva strelca z velikimi kladivi zabijeta bakren čep in zmes v možnar. Tako pripravljen možnar na mestu počaka na streljanje. Ko vodja možnaristov da znak, možnarist smodnik prižge s pomočjo razbeljene železne konice na dolgi palici.
Po starem izročilu na Zjavki streljamo z možnarji na velikonočno jutro, 1. maja, za vaški smn, to je na god sv. Trojice, ob pomembnih vaških dogodkih, ob okrogli obletnici in ob smrti možnarista. Od leta 2019 je streljanje z možnarji v Kamni Gorici vpisano v Register nesnovne dediščine Slovenije.
PRITRKOVALCI praznike pozdravijo na drugem bregu Kamne Gorice, v zvoniku sv. Trojice in prav tako ohranjajo vaško izročilo. Z možnaristi delujejo usklajeno, saj signalist v zvoniku da znak za streljanje z belo zastavo. Seznam kamnogoriških pritrkovalcev ali nabijačev se začne s Šimnovim Matevžem, ki je bil rojen 1856. Nekdaj je fara imela 3 bronaste, lepo okrašene zvonove, ki so jih nadomestili z železnimi.
MELODIJE pritrkavanja so se prenašale iz roda v rod. Tipične kamnogoriške melodije so Podroblena, Bingala, Jakova in Dangor.
Pri letečih melodijah veliki zvon udarja enakomerno, potem se priključita manjša zvonova. Srednji in mali zvon oblikujeta melodijo.
Pri stoječih melodijah so zvonovi v mirovanju, melodije se ustvarjajo s kemblji. Vsaka stoječa melodija ima svoj zaključek.
Leta 2010 smo s pomočjo donacij kupili male zvončke, da bi ohranjali in pridobivali spretnosti pritrkovanja. Z njimi nastopajo pritrkovalci na domačih prireditvah in gostujejo širom domovine in v zamejstvu.